Pomembni mejniki delovanja društva
- 19. oktobra 1962 je bila ustanovljena stalna komisija za znanstveno in tehnično dokumentacijo pri Zvezi inženirjev in tehnikov (ZIT) – pobuda za to je bila podana na 1. simpoziju o znanstveni in tehnični dokumentaciji ZIT 11. maja 1962 v Celju. Sekcija dokumentalistov je tako delovala kot prvo organizirano združenje teh profilov v takratni državi, kasneje se oblikujeta podsekciji za tehniko in biotehniko ter za družbene vede in državno upravo. Glavna dejavnost sekcije je bilo nudenje pomoči pri ustanavljanju novih INDOK enot in služb ter natis knjižice Vodnik po dokumentacijskih in informacijskih službah v Sloveniji.
- 14. decembra leta 1964 na ustanovnem občnem zboru zaživi Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, ki oblikuje 4 sekcije: za tehniške vede, javne službe, družbene vede, državno upravo. Društvo naj bi delovalo predvsem na področju izobraževanja o informacijsko-dokumentacijski (INDOK) dejavnosti.
- Novembra 1965 ustanovijo dokumentalisti s Štajerske lastno sekcijo s sedežem v Mariboru, ki kmalu preraste v Društvo dokumentalistov in informatorjev Maribor. Organiziralo je strokovno ekskurzijo v ZR Nemčijo (Patentni urad v Münchnu, Gmelin inštitut v Frankfurtu), obravnavalo je standarde JUS za dokumentacijo, omogočilo izdajo vodnika po dokumentacijskih in informacijskih enotah v SFRJ. Mariborsko društvo je samostojno do srede leta 1969, ko se razpusti, njegovi člani pa se pridružijo DDIS. Sedež društva DDIS se začasno preseli v Maribor.
- Poleg stalne skrbi za vzgojo kadrov so pomembnejše dejavnosti DDIS v 70-ih izvedba različnih posvetovanj za razvoj specializiranih INDOK centrov v smer računalniške obdelave in iskanja informacij. Društvo je sodelovalo pri raznih drugih projektih: obdelavi vprašalnika o stanju INDOK dejavnosti v Sloveniji, izdelavi študije Zasnova sistema znanstveno-strokovnih informacijsko-dokumentacijskih dejavnosti v SR Sloveniji (koordinator dr. Jože Spanring), raziskavi Računalniško oblikovani centralni katalog knjig (nosilec Jože Kokole). Za člane je bila organizirana 3-dnevna strokovna ekskurzija v Avstrijo (INIS in UNIDO na Dunaju, Inštitut za strojno dokumentacijo in Univerzitetna knjižnica v Gradcu).
- V 80-ih si društvo prizadeva za utrjevanje sistema specializiranih centrov in preučevanje problematike izobraževanja v stroki ter pridobivanja strokovnih kvalifikacij. Za to obdobje je značilno tesno sodelovanje društva s Poslovno skupnostjo za znanstveno in tehnično informiranje, še posebej na projektu Raziskovanje sistema znanstvenega in tehničnega informiranja. V tandemu s poslovno skupnostjo organizira društvo tudi tri s projektom povezana posvetovanja.
- Razkroj gospodarstva konec 80-ih in na začetku 90-ih začne ogrožati tudi funkcionalno zastavljeni sistem znanstvenega in tehničnega informiranja v Sloveniji. Še nadalje se poslabša zagotavljanje pridobivanja nujnih tujih primarnih in sekundarnih virov informacij. Z usihanjem sredstev za delovanje ter s kadrovskimi spremembami in novimi situacijami po osamosvojitvi Slovenije nastopi v delovanju društva večletni zastoj. Društvo ponovno zaživi leta 1997, ko novo vodstvo predvsem preko delovnih skupin spodbuja aktivnost članov v društvu.
- Člani društva danes večinoma sodelujejo med seboj v različnih segmentih informacijskega in dokumentalističnega dela, skrbijo za vzdrževanje medsebojne komunikacije in podpore. Preko svojega predstavnika pa društvo zastopa interese društev dokumentalistov in informatikov tudi na sejah Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Društvo se bo še naprej trudilo uresničevati pobude za aktivacijo dejavnosti na svojem področju delovanja.
