Statut društva

Na osnovi Zakona o društvih (Ur.l. RS št. 60/95) je skupščina Društva dokumentalistov in informatorjev Slovenije sprejela:

STATUT

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije (DDIS), v nadaljnjem besedilu Društvo, je združenje, v katero se prostovoljno združujejo državljani, ki delujejo na dokumentacijskem in informacijskem področju ter državljani, ki jih to področje delovanja zanima.

2. člen

Društvo je pravna oseba. Sedež društva je v Ljubljani, Trg republike 3. Društvo ima pečat z napisom: Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije.

3. člen

Društvo se lahko povezuje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju njegove in sorodnih dejavnosti.

Društvo se lahko povezuje in samostojno sodeluje s tujimi in mednarodnimi društvenimi organizacijami, ki so sorodne in imajo podobne namene in cilje.

4. člen

Delovanje društva temelji na načelu javnosti, s tem da:

  • o svojem delu obvešča javnost,
  • se na seje organov društva vabijo predstavniki zainteresiranih organov, ustanov in organizacij ter predstavniki javnih medijev obveščanja in drugi, za katere se glede na naravo obravnavane problematike meni, da imajo tak interes.

Za zagotovitev javnosti dela Društva je odgovoren predsednik Društva.

II. CILJI IN NAMEN DRUŠTVA

5. člen

  • Spremljanje in razvijanje informacijske znanosti v teoriji in praksi
  • Skrb za razvoj informacijskega povezovanja v Sloveniji
  • Sodelovanje s sorodnimi organizacijami, ki pogojujejo uspešnejši razvoj dokumentacijske in informacijske dejavnosti
  • Obravnavanje srtrokovnih vprašanj, ki so skupnega pomena pri razvoju dokumentacijske in informacijske stroke
  • Koordinacija dela na področju informacijske dejavnosti v Sloveniji z upoštevanjem izkušenj na mednarodnem področju
  • Pospeševanje in podpiranje vseh pobud, ki prispevajo k boljšemu razširjanju informacijskih znanj in tehnologij na zgoraj navedenih področjih
  • Preučevanje možnosti informacijskega izobraževanja na vseh ravneh
  • Skrb za slovensko strokovno terminologijo na posameznih znanstvenih področjih
  • Skrb za evidentiranje znanstvenih prispevkov domačih avtorjev v domačih in tujih podatkovnih zbirkah
  • Uveljavljanje statusa strokovnih kadrov na dokumentacijskem in informacijskem področju
  • Oblikovanje delovnih skupin Društva glede na ožja strokovna področja
  • Sodelovanje z mednarodnimi združenji, kot so: FID, IFLA, CIB, UESIDIC, id.

6. člen

Da bi Društvo doseglo svoje cilje in namene:

  • organizira strokovna posvetovanja, predavanja, seminarje, tečaje, okrogle mize iz področja dejavnost društva ter skrbi za objavljanje njihovih rezultatov
  • skrbi za izmenjavo izkušenj in organizacijo sodelovanja in povezave med člani
  • izvaja dogovorjene skupne akcije v okviru rednih ali občasnih strokovnih dejavnosti določenih v členu 5. Statuta (izobraževanje, strokovna terminologija, licenciranje kadrov, publiciranje..)
  • sodeluje pri pripravi in sprejemanju strokovnih standardov, normativov in predpisov na področju informacijske dejavnosti (Standardi za dokumentacijo, arhiviranje , tvorbo baz podatkov; Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic)
  • sodeluje pri predstavitvah tem, zanimivih za delovanje Društva
  • predstavlja dejavnost Društva v mednarodnih društvih s sorodno tematiko
  • kandidira in prevzema koncesije za določene državne pristojnosti s svojega strokovnega področja.

7. člen

Sredstva uradnega obveščanja v skladu z veljavnimi predpisi so:

  • objave v publikacijah, ki jih Društvo izdaja
  • objave v drugih strokovnih in poljudnih publikacijah

III. ČLANSTVO

8. člen

Društvo sestavljajo:

  • redni člani
  • častni člani
  • podporni člani.

9. člen

Član Društva je lahko vsak državljan Republike Slovenije in tuj državljan, ki se profesionalno ali kako drugače ukvarja s problematiko informacijske dejavnosti in ki sprejme Statut Društva.

10. člen

Sprejem v članstvo potrdi Upravni odbor Društva na podlagi izpolnjene pristopne izjave kandidata z enostavno večino glasov. O sprejemu poroča skupščini Društva.

Pravice in dolžnosti članov

11. člen

Pravice in dolžnosti članov v organih Društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani ne prejemajo plačila.

Izjema so operativno-administrativne funkcije, za katere se prizna honorar po pogodbi o delu ali avtorska dela v zvezi s seminarji, posvetovanji in objavljanjem ekspertiz in člankov.

Pravice rednih članov so:

  • da uresničujejo svoje strokovne interese na področju dejavnosti Društva
  • da so seznanjeni s programom, delom in poslovanjem Društva
  • da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih Društva
  • da v skladu z dogovorjenimi pravili koristijo skupne dosežke in rezultate delovanja Društva
  • da zahtevajo intervencijo Društva pri zaščiti svojih strokovnih in poklicnih interesov
  • da volijo in so izvoljeni v organe Društva
  • da se udeležujejo zborov, srečanj, kongresov in drugih prireditev, ki jih organizira Društvo
  • da predlagajo strokovne delovne skupine in v njih aktivno sodelujejo

Dolžnosti rednih članov so:

  • da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva
  • da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov Društva
  • da dajejo Društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog
  • da varujejo ugled Društva
  • da se ravnajo po kodeksih in drugih etičnih normah, sprejetih v društvu.

Pravice in dolžnosti častnih članov:

Častni člani se izberejo med slovenskimi in svetovnimi osebnostmi, ki so se izkazale z delom na znanstvenem in tehničnem področju in ki so pomembno prispevali k napredku na ustreznih interesnih področjih. Za imenovanje častnega člana Društva je potrebna dvotretjinska večina Skupščine . Imenovanje častnega člana mora predlagati vsaj 5 članov društva. Vabljeni so na seje skupščine in imajo pravico razpravljati in dajati pobude in predloge s pravico posvetovalnega glasu, ne morejo pa glasovati.

  • Pravice in dolžnosti podpornih članov:

Status podpornega člana lahko dobi domača ali tuja fizična oseba, ki prispeva sredstva za delovanje Društva. Podporni člani so vabljeni na seje skupščine in imajo pravico razpravljati ter dajati pobude in predloge za uresničevanje ciljev in programov, s pravico posvetovalnega glasu, ne morejo pa glasovati ali sklepati o zadevah, o katerih se odloča na skupščini

12. člen

Članstvo v Društvu preneha:

  • z izstopom
  • z izključitvijo
  • s prenehanjem delovanja Društva
  • s smrtjo.

Člani, ki nameravajo izstopiti, morajo Društvo o tem pisno obvestiti .

O izključitvi posameznega člana zaradi delovanja, ki je nasprotno ciljem Društva, odloča skupščina Društva, po pisnem predlogu, z utemeljitvijo, ki ga poda vsaj 5 članov Društva. Za izključitev je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh članov Skupščine.

IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

13. Člen

Organi Društva so:

  • skupščina
  • upravni odbor (UO)
  • nadzorna komisija (NK)
  • častno razsodišče (ČR)

Skupščina

14. člen

Najvišji organ Društva je skupščina. Sestavljajo jo vsi člani Društva. Skupščina se sestaja na rednih in na izrednih sejah. Redno skupščino sklicuje predsednik Društva po sklepu UO praviloma enkrat letno.

Izredno skupščino skliče UO na osnovi zahteve enostavne večine svojih članov, na zahtevo NK ali na zahtevo ene tretjine članov Društva.

UO je dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v dveh mesecih po tem, ko je prejel zahtevo za sklic. V nasprotnem primeru jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red. Izredna skupščina sklepa le o zadevah za katere je sklicana.

15. člen

O sklicu skupščine in o dnevnem redu morajo biti člani skupščine obveščeni najmanj 7 dni pred sklicem.

Skupščina je sklepčna, če je prisotna polovica članov, če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut. Po tem času je skupščina sklepčna, če je prisotnih vsaj 10 članov Društva.

Skupščina sprejema sklepe z navadno večino navzočih članov Društva. Kadar se odloča o spremembi Statuta Društva ali kadar se voli člane organov Društva, odloča dvotretjinska večina navzočih članov.

Glasovanje je praviloma javno, če se člani ne odločijo za tajni način glasovanja.

16. člen

Skupščina razpravlja in sklepa:

  • o dnevnem redu skupščne
  • sprejema in spreminja Statut in druge akte Društva
  • sprejema program in plane Društva
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun
  • voli in razrešuje UO, NK, ČR in druge organe in komisije Društva
  • voli in razrešuje predsednika Društva
  • odloča o poslovanju Društva
  • odloča kot drugostopenjski organ zoper sklepe UP, NK, ČR in drugih organov Društva
  • odloča o vključevanju oziroma združevanju Društva z drugimi sorodnimi organizacijami
  • odloča o izključitvi člana iz Društva
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani Društva
  • sklepa o prenehanju delovanja Društva.

Posamezni predlogi za razpravo na skupščini morajo biti poslani v pisni obliki na UO najmanj 8 dni pred sklicem skupščine.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja.

Upravni odbor

17. člen.

Upravni odbor je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska in strokovno tehnična opravila ter vodi delo Društva v času med dvema sejama skupščine po programu in sklepih sprejetih na skupščini.

UO je za svoje delo odgovoren skupščini.

UO šteje 5 članov in ga sestavljajo predsednik, namestnik in trije člani

Člane UO izvoli skupščina z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Predsednik Društva je predsednik UO po svojem položaju. V njegovi odsotnosti vodi delo UO namestnik, ki je istočasno tajnik Društva. Predsednik društva je tudi zastopnik društva.

18. člen

UO se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.

Mandat člana UO je 4 (štiri) leta. Član UO ima možnost ponovne izvolitve.

19. člen

UO opravlja naslednje naloge:

  • sklicuje skupščino
  • skrbi za izvrševanje programskih usmeritev Društva, v skladu z razvojem stroke
  • pripravlja predloge aktov Društva
  • izdela predlog finančnega plana in skrbi za finančno in materialno poslovanje Društva
  • imenuje tajnika Društva in posamezne komisije
  • vzdržuje stike z državnimi ustanovami, izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi instituti, z nacionalnimi in mednarodnimi združenji, in gospodarskimi dejavnostmi
  • izvaja druge naloge, ki izhajajo iz aktov Društva ali ga zanje pooblasti Skupščina.

20. člen

V okviru UO se posameznim članom dajo začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela in delovnimi skupinami Društva.

21. člen

UO praviloma dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Posamezne seje, razen dvakrat letno, ko se UO sestane na redni seji, so lahko izvedene s pomočjo sodobnih tehnologij. Sklepi UO so sprejeti, če jih sprejmejo vsaj trije člani UO.

Nadzorna komisija

22. člen

Nadzorna komisija spremlja delo UO in drugih organov Društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem Društva.

NK o svojem delu enkrat letno poroča skupščini.

NK je sestavljena iz treh članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NK ne morejo biti obenem člani UO. Sklepi NK so veljavni, če jih potrdita vsaj dva člana. Člani NK so vabljeni na seje UO brez pravice glasovanja, oziroma so seznanjeni z vsemi sklepi UO. Mandat članov NK je 4 (štiri) leta in so lahko ponovno izvoljeni.

Za svoje delo je komisija odgovorna skupščini.

Častno razsodišče

23. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani in dva namestnika, ki jih izvoli skupščina za enako mandatno dobo kot voli UO Društva. Predsednika ČR med seboj izvolijo člani ČR.

ČR se sestaja po potrebi, na podlagi pisnih zahtev organov Društva, ki jih mora rešiti v roku 30 dni.

24. člen

Za disciplinski prekršek Društva se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov Društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled Društva.

Častno razsodišče sestavljajo trije člani in dva namestnika, ki jih izvoli skupščina za enako mandatno dobo kot voli UO Kršitve so predvsem:

  • kršitve določb statuta in aktov Društva
  • nevestno in lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Društvu, če takšno dejanje škoduje Društvu ali škoduje njegovemu ugledu,

25. člen

O prekrških odloča na prvi stopnji ČR . Organ za pritožbe je skupščina.

Za svoje delo je ČR odgovorno skupščini.

26. člen

ČR lahko izreče članom Društva naslednje ukrepe:

  • opomin
  • javni opomin z začasnim suspenzom izvrševanja funkcije
  • izključitev

Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe zakonika o kazenskem postopku.

Predsednik Društva

27. člen

Predsednika Društva, ki je po svojem položaju tudi predsednik UO, izvoli skupščina, z dvotretjinsko večino prisotnih članov, za dobo 4 (štirih) let.

Predsednik ima možnost ponovne izvolitve.

Predsednik zastopa in predstavlja Društvo pred državnimi organi in drugimi organizacijami v državi in v tujini ter pred tretjimi osebami.

Predsednik je odgovoren za zakonito delo Društva ter za delo Društva v skladu s statutom. Za svoje delo je odgovoren skupščini in UO.

Tajnik Društva

28. člen

Za opravljanje strokovno tehničnega dela in za koordinacijo med organi Društva imenuje UO tajnika Društva.

Tajnik Društva je član UO in namestnik predsednika.

Društvene funkcije in volitve

29. člen

Vse društvene funkcije opravljajo posamezniki, trajajo 4 (štiri) leta in so obnovljive.

Veljajo, če so pisno potrjene v roku petnajst dni od datuma razglasa. Razglas objavi predsednik ali oseba, ki jo določi predsednik.

Društvene funkcije ne dajejo pravice do odškodnine ali nadomestil.

30. člen

Vse volitve za društvene funkcije so javne. V primeru neodločenega rezultata glasovanja se izvoli po letih najstarejši od kandidatov z enakim številom glasov.

Delovne skupine

31. člen

Na predlog UO se lahko oblikujejo delovne skupine, ki jih sestavljajo znanstveniki, raziskovalci in izvajalci, ki delujejo na področjih, s katerimi se ukvarja Društvo.

Za vsako delovno skupino UO določi naloge in cilje delovanja.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

32. člen

Dohodki Društva so:

  • dotacije
  • dohodek iz društvenih dejavnosti (organizacija strokovnih srečanj, tečajev, založniška dejavnost itd.)
  • drugi dohodki (članarina….)

33. člen

Premoženje Društva sestavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so kot last Društva vpisane v inventarno knjigo.S premoženjem Društva upravlja UO.

Društvo lahko ustanovi sklade, ki so sestavni del premoženja. Sklade upravlja UO.

34. člen

Društvo vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem določi tudi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju Društva, ki mora biti v skladu z računovodskimim standardi za društva.

Finančno poslovanje Društva se vodi preko računa pri Agenciji RS za plačilni promet.

35. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik Društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko UO imenuje računovodjo-blagajnika Društva.

Finančno materialno poslovanje Društva je javno za vse člane Društva.

Za organizacijsko tehnična in poslovna opravila Društva, ki presegajo določen obseg, lahko prejmejo člani nagrado oz. denarno nadomestilo. Kriterije nagrajevanja določa poseben pravilnik.

Za dela, ki so trajnega značaja in ki po obsegu presegajo neprofesionalni pristop, lahko Društvo sklene s posameznikom pogodbo o začasnem ali trajnem delu.

VI. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

36. člen

Društvo preneha delovati s sklepom skupščine, če prenehajo pogoji in razlogi za njegovo ustanovitev, ali v primeru, ko se število njegovih članov zmanjša na manj kot 10.

V primeru prenehanja Društva se premoženje Društva lahko deponira za dobo dveh let na po dejavnosti sorodnemu društvu. Če se v tem času ne ustanovi organizacija s podobnimi nameni in cilji, preide premoženje in arhiv Društva v last po dejavnosti sorodnega društva.

VII. KONČNA DOLOČBA

37. člen

Ta statut je sprejela skupščina Društva dne 15. 10. 1997 in velja takoj.

Dostopnost